Dunaj v predbožičnem času

Dvorec Scheonbrunn. 

Stolnica Sv. Štefana

Kužno znamenje kot spomin na kugo iz srednjega veka

HOFBURG - dvorni grad - nekdanji cesarski dvorec kot ga vidimo danes izvira iz 16. stoletja. V velikem kompleksu Hofburga so nekdanji cesarski stanovanjski prostori, nekaj muzejev, kapela, cerkev, Narodna knjižnica, Španska jahalna šola in urad avstrijskega predsednika.

Grobnica HABSBURŽANOV

Scheonbrunn vrt

Prater

Hiša znamenitega arhitekta Hundertwasser

Jedro mesta

DUNAJ

Do konca leta si lahko ogledate, kako se božiča lotevajo v avstrijski prestolnici, in se sami prepričate, koliko svetlobnih let so pred nami.

Avstrijska prestolnica od sredine novembra do konca decembra zaživi v božičnem vzdušju, ki na našem koncu nima konkurence. Če vam torej božično-novoletni prazniki vsaj malo "ležijo", je to idealen čas za izlet za konec tedna na Dunaj, saj so decembra božični sejmi vsaj tako privlačni kot samo mesto. Med najbolj priljubljenimi so sejma pred mestno hišo na Rathausplatz (največji) in Spittelbergu (najbolj prikupen) ter sejma pred palačama Schönbrunn (kakovostnejša ponudba in program) in Belvedere (eden najnovejših). Seveda pa boste lahko med sprehodi po mestu naleteli še na številne druge lokacije v ozkih, za promet zaprtih ulicah, kjer boste lahko poskusili dunajske klobasice frankfurter, krompirjeve jedi, kostanj in preste ter se ogreli s tradicionalnim punčem (različic je več kot sejemskih hišic) ali bolj običajnim kuhanim vinom ali čajem.

Dunajski božični sejmi so simpatično kičasti z razlogom: imajo dolgo tradicijo, ki sega tja v sedemnajsto stoletje, ko so prodajalci pekovskih in konfekcijskih izdelkov svoje hišice prvič postavili v ulici Graben, kjer danes prodajajo predvsem božične jelke in luksuzne izdelke. In čeprav se Dunajčani na božičnih sejmih od poldneva pa tja do pozne noči zadržujejo predvsem zaradi druženja, pitja toplih (alkoholnih) napitkov z občasnimi prigrizki, pa stojnice, v nasprotju z večino v slovenskih mestih, ponujajo tudi kakšen izdelek, ki bi ga lahko podarili bližnjim. Priljubljeni so predvsem izdelki iz pihanega stekla, božični okraski, sveče, nakit ter seveda razna peciva in slaščice. Še ena, na prvi pogled morda nepomembna razlika v primerjavi s sejmi pri nas so keramične skodelice, ki jih je ob nakupu napitkov treba obvezno kupiti ali pustiti kavcijo zanje, saj so lepše od plastičnih kozarčkov, bolj prijetne in ne nazadnje tudi okolju prijaznejše.

Tudi tisti redki posamezniki, ki jih božični sejmi spravijo v vse prej kot praznično razpoloženje, lahko na Dunaju najdejo kaj zase, čeprav se sejmom s takim tempom, kot se množijo po mestu, najbrž ne bodo mogli izogniti. Še posebno, ker sta dva od njih, Belvedere in Schönbrunn, strateško locirana prav na dveh turistično najbolj zanimivih točkah. Ampak božična gneča bi ljubitelja del Gustava Klimta težko odvrnila od obiska dvorca Belvedere, kjer poleg drugih del hranijo tudi njegov znameniti Poljub, ali pa od sprehoda po veličastnem Schönbrunnu, ki brez večjih težav parira tudi francoskemu Versaillesu.

Med zanimivostmi, ki so že same po sebi vredne izleta na Dunaj, boste lahko v tem času našli razstavo del Egona Schieleja in Gustava Klimta v muzeju Leopold (Muzejska četrt) ter gostujočo razstavo (do konca januarja) fotografij Annie Leibovitz, ene najslavnejših portretnih fotografinj našega časa, v muzeju Kunst Haus, arhitekturni umetnini, ki jo je ustvaril slavni avstrijski umetnik Friedensreich Hundertwasser.

Zgodovina:

Dunaj ni le glavno mesto Avstrije. Dunaj je mesto, kjer se srečuje vsa politična, poslovna in kulturna smetana celotne Avstrije.
A ne samo Avstrije. V futurističnem mestecu UNO City (Dunajski mednarodni center), ki je več kot le del Dunaja, se srečujejo poslovneži iz vsega sveta. Sodobna metropola je naposled spet zaživela! Dunaj je desetletja živel med vzhodom in zahodom. Vseeno je geografsko bližji pomembnih prestolnicam, ki so dolga leta živela za železno zaveso. Oddaljenost od Bratislave je tako majhna, da bi lahko iz predmestja do predmestja obeh prestolnic skoraj brcnili nogometno žogo. A tudi do Prage, Ljubljane in Zagreba je maksimalno nekaj ur vožnje. Dunaj je torej lociran v samem centru najpomembnejših prestolnic srednje Evrope.
In ravno tako, kot je geografsko dobro pozicioniran, se Dunaj hitro in kvalitetno razvija. Izgradnja modernega potniškega in tovornega letališča, s povezavo z železnico je napravila dunajsko letališče eno najpomembnejših v Evropi. Za prišleke je dobro poskrbljeno, saj se do strogega centra mesta lahko hitro odpravijo z več oblikami javnega prevoza. Deli mesta so povezani med seboj z linijami podzemne železnice (prvo linijo so pričeli graditi leta 1978), tramvajem in mestnim avtobusom. Enotna vozovnica velja za ves Dunaj, za katerikoli javni prevoz. Če je v vas kaj romantika, pa si brez težav, za ne prevelik denar, lahko najamete katero od kočij, s katero vas popeljejo na krajši ogled centra mesta.
Dunaj je v svoji zgodovini videl prihod Keltov, Rimljanov, Turkov, kasneje pa še Francozev, Nemcev in Sovjetov. Vsi so odšli in Dunaj je spet avstrijski. Zgodovina je najbolj vezana na Habsburžane, ki so vladali celih 640 let. Od bitke pri Markfeldu leta 1278 naprej. Slovita imena vladarjev, kot so Maksimilijan, Franc Jožef in Marija Terezija odmevajo po hodnikih palač, cerkva, muzejev in drugih krajev, kjer Dunaj sprejema množice turistov.
A če Dunaj obiščete, ga niste v resnici videli, če si niste ogledali palače Hofburg in Belveder, živalskega vrta in palače v Schonbrunnu, Naravoslovnega muzeja in muzejskega kompleksa Albertina, avstrijskega parlamenta in mestne hiše ter vrtečega se kolesa v parku Prater. Za kosilo pa na dunajski zrezek in za posladek še znamenita čokoladna torta Sacher. Dunaj vas bo očaral, ne glede na to, s kakšnim namenom ste prišli. Le pazite, da se vam ob prihodu na Dunaj ne bo mudilo ali da bi imeli prazno denarnico.

Koristno:

Za izlet na Dunaj (iz Ljubljane) boste plačali okoli 60 evrov za bencin in 7,90 evra za vinjeto (slabe štiri ure vožnje), enosmerna vozovnica za vlak v akciji stane 29 evrov (pet terminov na dan, šest ur), za dve nočitvi v središču mesta pa boste odšteli 150 evrov.

Kosilo: 15 evrov, veliko pivo: 4 evre, kava: 3 evre, rezina saher torte: 4 evre, tridnevna mestna kartica za javni prevoz in množico popustov pri vstopninah in nakupih (Vienna Card): 18,50 evra.

Znamenitosti:

Stephansdom

Gotska katedrala, priljubljena ikona in središče mesta. Cerkev stoji že od 12. stoletja, vendar so jo ves čas popravljali in dograjevali.

Schönbrunn

Avstrijski Versailles, kjer so se poleti hladili in razvajali Habsburžani. Od leta 1996 vpisan v Unescov register svetovne kulturne dediščine.

Gumpendorfer Strasse

Ulica, ki se je v zadnjih desetih letih napolnila z vznemirljivimi restavracijami in bari, polnimi strank bližnjih galerij in kulturnih ustanov.

MuseumsQuartier

Četrt, ki je že sama po sebi atrakcija ne glede na to, da tu stojijo glavni dunajski muzeji in galerije. Idealno zatočišče na siv in deževen dan.

MUMOK

Muzej moderne umetnosti, ki šokira že s svojo podobo. Na prvi pogled se namreč zdi, da se je siva kamnita stavba dvignila iz globin.