1. Sečoveljske soline

(Sečoveljske soline)

Sečoveljske soline so največje delujoče slovenske soline, ki se raztezajo na približno 650 ha površine ob ustju reke Dragonje pri Sečovljah. Nastale so v karolinški dobi, prvič so bile omenjene leta 804. V bližini so še Strunjanske soline, ki pa so mnogo manjše. Danes soline nimajo večje gospodarske vloge - njen osnovni namen je naravovarstveni in kulturni. Ohranjajo se solinarske navade, celotno območje solin pa daje zavetje številnim rastlinskim in živalskim vrstam.

(Zemljevid Sečoveljskih Solin)

2. Trenta 

(Trenta - Reka Soča)

Trenta je ledeniška dolina v Triglavskem narodnem parku v Julijskih Alpah in predstavlja najvišji predel Soške doline. Topografsko se deli na tri območja. Najnižje ležeča je Spodnja Trenta, ki se začenja ob sotočju potoka Vrsnik in reke Soče in poteka do zaselka Na Logu (del naselja Trenta). Na tem mestu se Soški dolini (Trenti) iz vzhoda pridruži tudi dolina Zadnjica, Spodnja Trenta pa preide v predel, imenovan Zgornja Trenta, ki se konča pri prvih serpentinah Vršiške ceste oziroma v okolici Koče pri izviru Soče. Od tod pa do planine Zapotok in svojega zatrepa pod pobočji Jalovca in Bavškega Grintavca je Zadnja Trenta . V Trenti je kraški izvir reke Soče (990 mnm) s povprečno letno temperaturo 4°C. Teče večinoma po mezozojskem apnencu ali dolomitu, pridružujejo se ji manjši, a slikoviti potoki. Nedaleč od izvira je to potok Mlinarica, ki teče po istoimenski soteski. Ob cesti na Vršič je spomenik alpinistu Juliusu Kugyju, ki ga je postavila Planinska zveza Slovenije (leta 1953) ob svoji 60-letnici, izdelal pa ga je kipar Jakob Savinšek. V Zgornji Trenti je tudi alpski botanični vrt, Alpinetum Julijana (ustanovljen leta 1926).

Mnogim je Trenta zelo všeč - Obiskovalec pa lahko gre čez Vršič, kjer si bo ogledal izvir Soče, ter brvi čez reko, korita Mostnice, trdnjavo Kluže pri Bovcu - zanimiv je tudi rov tam zraven - vzemite svetilko s seboj. S svojo lepoto navduši tudi slap Boka malce nižje. Na koncu Vas lahko pot zanese še v muzej I. sv. vojne v Kobaridu - ki je vreden ogleda in je bil pred leti odlikovan kot najboljši evropski muzej leta. Priporočamo Vam tudi, da okusite še prave soške štruklje!

(Zemljevid Trente)

3. Rakov škocjan

(Rakov Škocjan)

Rakov škocjan- učna gozdna pot (bolj ali manj po ravnem), za bolj razpoložene se priporoča ogled še Škocjanske jame.Rakov Škocjan se nahaja med Planinskim in Cerkniškim poljem. O Škocjanu prvi pisni viri izvirajo iz 15. stoletja. Ime je dobil po cerkvici sv. Kancijana. V Slavi vojvodine Kranjske iz leta 1689 pa zasledimo prvi znani opis Rakove doline. Po prvi svetovni vojni, ko je ozemlje spadalo še pod Italijo, so zgradili kasarno in krožno cesto ter naredili jamske načrte. Po Rakovem Škocjanu teče reka ponikalnica Rak, ki je predhodnica reke Ljubljanice. Je kraška dolina, ki je nastala tako, da se je porušil strop podzemeljskega rova. Od nekdanjega oboka sta ostala le še Veliki in Mali naravni most. Rakov Škocjan je dolg 6 km in je naravni biser Notranjske regije. Od leta 1949 je zavarovan tudi kot krajinski park. Po dolini vodi označena krožna naravoslovna pot, kjer se vidijo vse najpomembnejše naravne in kulturne znamenitosti. Dolina ima svoj logični začetek na pritočni, vzhodni strani z Malim naravnim mostom, kjer izvira potok Rak iz Zelških jam. Tam se tudi prične naravoslovna učna pot. Po ogledu udornic vodi ob desnem bregu potoka, nasproti hotela pa ga prečka po brvi in nadaljuje po levi strani struge do Velikega naravnega mostu in ponornega dela Tkalca jame. Nato se pot povzpne še na Veliki naravni most in k ruševinam cerkvice sv. Kancijana, kjer se pot konča. Dolga je 3 km. 

(Zemljevid območja Rakovega Škocjana)